MNENJA GLEDALCEV, KI SO SI OGLEDALI PREDSTAVO.

“Metkina predstava ima tako moč, da te temeljito spodnese. Čustveno in tudi fizično. Smeh, ki pride zraven kot dodana vrednost pa prinese olajšanje. Ta moč prihaja iz Metke, ki je čudež sama po sebi.” Desa Muck

“Vročično in resnično se nas je dotaknila tragična usoda ženske, ki jo je skozi različne like, zdaj s smehom, zdaj s presunljivim krikom, zdaj v narečju, zdaj v zapleteni sintaksi, s prepričljivim obvladovanjem prostora, kulturo telesa in govora zmojstrila Metka Pavšič. Skupaj s soustvarjalci je na oder postavila izjemno predstavo, ki dolgo, dolgo in še vedno ostaja v spominu. Bila je svetloba, ki ne ugasne.” Alenka Bole Vrabec

“Delu Metke Pavšič sledim že vrsto let, saj me njeno delo in predanost gledališču vsakič znova osupne, očara in napolni. Tudi z zadnjo predstavo je tako. Ne le, da je uprizorila, po mnenju avtorja, neuprizorljivo, ampak je presegla tako zgodbo, kot svoje lastne zmožnosti. Bravo Metka. Še na mnoge ponovitve! To pa je volja do življenja in ustvarjanja.” Branko Završan

”Predstavo Vinka Möderndorferja Ničesar ne obžalujem zaznamuje predvsem intenzivna in energetsko polna interpretacija igralke, ki hipno in spretno prehaja iz enega lika v drugega le z natančno uporabo igralskih sredstev, brez nepotrebnih zunanjih pomagal. Dinamično se sprehaja skozi pestro paleto čustev in stanj, od pretresljivo temačnih do vedrih in komičnih in ponuja gledalcu močno identifikacijo. Mojstrsko obvladovanje različnih nivojev govora pa Metka Pavšič nadgradi še z zanesljivo in drzno pevsko interpretacijo znanega šansona.” Jaša Jamnik

“Sporočilna moč predstave je neizmerna, le nadaljujte s to potjo, potjo ozaveščanja pomena človečnosti. To še kako potrebujemo!” Vida

“Iskreno sem navdušena nad predstavo in igralko, nad njeno energijo, ki jo ustvari in podari gledalcem. Moram pa povedati, da

mi je bil intervju z Metko pika na i. Vzpodbudil me je, da sem naredila korak naprej v obvladovanju težke bolezni.” Vojka

“Ves čas nam predstava nastavlja ogledalo. Je že res, da si mislimo, da se to nas ne tiče, da to igrajo v gledališču, to piše v knjigah  kot pravi besedilo  pa vendar … Točno taki smo, taka so naša življenja.” Barbara

“Vi nam odpirate oči.” Janez